Ustava Islamske republike Iran

Odobreno leta 1980 - revidirano leta 1989

ENAJSTI DEL – Sodna oblast

Člen 156

Sodstvo39 je neodvisna oblast, ki ščiti individualne in kolektivne pravice ljudi in je odgovorna za izvajanje pravosodja. Sodstvo je dolžno izpolnjevati tudi naslednje naloge: 1) Preiskovanje in izdajanje kazni v primerih prekrškov, pritožb, prekrškov, reševanje zahtevkov za priznanje pravic, reševanje sporov in sporov, sprejemanje ustreznih odločitev v nespornih zadevah. določen z zakonom. 2) Utrditev kolektivnih pravic ter spodbujanje pravičnosti in legitimnih svoboščin. 3) Nadzor nad pravilno uporabo zakona. 4) Identifikacija kaznivih dejanj in prekrškov, obtožnica in kaznovanje storilcev ter uporaba pravil islamskega pravosodja. 5) Sprejem ustreznih ukrepov za preprečevanje kriminala in odrešitev storilcev kaznivih dejanj. 

Člen 157

Za izpolnjevanje odgovornosti pravosodnega organa na pravnem, upravnem in izvršilnem področju vrhovni voditelj imenuje kvalificiranega islamskega pravnika, strokovnjaka za islamsko sodno prakso in z ustreznimi upravnimi veščinami za predsednika za obdobje petih let. sodnega organa ali vrhovne sodne oblasti.

Člen 158

Predsednik sodnega organa ima naslednje naloge: 1) Oblikovanje najustreznejših struktur40 za izvajanje tega, kar je navedeno v 156. čl. 2. 3) Izdelava osnutkov pravosodnih zakonov, ki so v skladu z načeli Islamske republike. 41) Zaposlovanje sodnikov z dokazano usposobljenostjo in poštenostjo, njihovo imenovanje in razrešitev, dodeljevanje in premestitev ter druge upravne funkcije v skladu z zakonomXNUMX.

Articolo159

Uradni organ za preiskovanje sporov in pritožb je Ministrstvo za pravosodje. Organizacija in pristojnost sodišč sta določeni z zakonom.

Člen 160

Minister za pravosodje je pristojen za vse zadeve v zvezi z razmerjem sodstva do zakonodajne in izvršilne oblasti in je izvoljen izmed kandidatov, ki jih predsednik sodnega organa predlaga predsedniku republike. ima pooblastilo, da vse gospodarske in upravne posle ter zaposlovanje osebja, razen sodnikov, poveri ministru za pravosodje.

Articolo161

Vrhovno sodišče42 je ustanovljeno na podlagi meril, ki jih določi predsednik sodnega organa, z namenom preverjanja pravilne uporabe zakonov na sodiščih, ohranjanja nedvoumnosti pri uporabi sodnih postopkov in izpolnjevanja odgovornosti, ki so mu jih zaupali pravo.

Articolo162

Predsednik vrhovnega sodišča in generalni državni tožilec sta izbrana izmed najvišjih islamskih pravnikov z dokazano poštenostjo, imenuje ju predsednik sodnega organa po posvetovanju s sodniki vrhovnega sodišča in ostaneta na položaju pet let.

Člen 163

Zahteve in kvalifikacije članov pravosodnega sistema so določene z zakonom v skladu z načeli islamske sodne prakse43.

Articolo164

Sodnika ni mogoče začasno ali dokončno razrešiti, razen po sojenju in šele potem, ko je bilo ugotovljeno kaznivo dejanje ali prekršek, ki je povzročil njegovo razrešitev. Sodnika brez njegovega soglasja ni mogoče premestiti iz delovnega mesta ali razporediti na drugo delovno mesto, razen v primerih, ko to zahteva splošna korist. S to odločitvijo mora pridobiti soglasje predsednik sodnega organa. Periodična premestitev sodnikov se opravi po splošnih predpisih, ki jih določa zakon, in po odločitvi predsednika sodnega organa po posvetovanju s predsednikom vrhovnega sodišča. in generalni državni tožilec.

Člen 165

Kazenske obravnave potekajo nejavno in v navzočnosti javnosti, razen v primerih, ko sodišče odloči, da je navzočnost javnosti nezdružljiva z moralo, in kadar v okviru zasebnih sporov stranke zahtevajo, da sojenje poteka za zaprtimi vrati.

Articolo166

Sodne odločitve morajo temeljiti na zadostnih dokazih in razlogih ter v skladu s pravili in načeli prava.

Articolo167

Sodnik je dolžan storiti vse, da v kodificiranih zakonih določi pravila, ki se uporabljajo za vsak spor. Če to ni mogoče, izda najprimernejši stavek s sklicevanjem na islamske vere vredne vire ali na prejšnje stavke in uradna mnenja priznanih verskih avtoritet44. Sodnik ne more zavrniti preiskave vsebine katerega koli spora niti se vzdržati izdaje ustrezne kazni z navedbo molka glede kodificiranih zakonov ali njihovih dvoumnosti, pomanjkljivosti ali vrzeli kot izgovor. 168. člen Sojenje za politična in tiskovna kazniva dejanja poteka pred sodišči na obravnavi, ki je odprta za javnost in v navzočnosti porote. Metode izbire članov žirije, njihove zahteve glede primernosti in njihova pristojnost ter opredelitev političnega kriminala bodo določeni z zakonom v skladu z islamskimi normami.

Člen 169

Nobenega ravnanja ali opustitve ni mogoče šteti za kaznivo dejanje po zakonu, ki začne veljati po njem.

Člen 170

Sodniki sodnih sodišč se morajo vzdržati uporabe tistih dekretov ali predpisov, ki jih je sprejela vlada, za katere je dokazano, da so v nasprotju z islamskimi zakoni in normami ali ki presegajo pristojnosti izvršilne oblasti. Vsaka oseba ima pravico vložiti pritožbo pri upravnih sodiščih, da zahteva razveljavitev takih zakonov in predpisov.    

Člen 171

V primeru, da oseba zaradi namerne ali malomarne napake sodnika utrpi moralno ali materialno škodo in je sodnikova krivda dokazana, odgovarja sodnik v skladu z islamskimi normami. Če je škodo mogoče pripisati državni odgovornosti, jo država nadomesti. V tem primeru je obtoženec rehabilitiran.

Articolo172

Za preiskovanje kaznivih dejanj, povezanih s posebnimi vojaškimi ali varnostnimi nalogami pripadnikov vojske, žandarmerije, policije in Islamske revolucionarne garde, so v skladu z zakonom ustanovljena vojaška sodišča za izpolnjevanje te funkcije. Vendar se običajna kazniva dejanja, ki so jih zagrešili isti člani, ali kazniva dejanja, ki so jih zagrešili v okviru svoje funkcije delitve pravice, obravnavajo na rednih sodiščih. Vojaška sodišča in njihova tožilstva so sestavni del pravosodnega sistema države in kot taka zanje veljajo predpisi v zvezi s tem sistemom.     

Člen 173

Upravno sodišče je ustanovljeno pod nadzorom predsednika sodnega organa z namenom preiskovanja in odločanja o pritožbah in protestih ljudi proti vladnim uradnikom, članom, strukturam ali predpisom ter za ugotavljanje s tem povezanih pravic in sojenje . Pristojnost in postopek za delovanje tega sodišča določa zakon.

Člen 174

Za uresničevanje pravice sodstva do nadzora nad pravilnim opravljanjem dejavnosti in pravilno uporabo zakonov v upravnih uradih se ustanovi Generalni državni inšpektorat, ki ga nadzoruje predsednik pravosodnega organa. Pristojnost in postopek delovanja tega zavoda določa zakon.