Seyed Ruhollah Musavi Khomeini
Seyed Ruhollah Mostafavi, rojen 24 september 1902 v mestu Khomein, v bližini Araka, znanega kot Seyed Ruhollah Musavi Khomeini, atyatallah Khomeini in Imām Khomeini, vodja islamske revolucije in ustanovitelja Islamske republike Iran, je med največjimi Shia "marāj'e taqlid" 21. stoletja (pismo: vir emulacije, najvišji organ v šitski sodni praksi).
Opravil je preliminarne študije, ki so vključevale znanost o času, uvodne znanosti in stopnjo teološke šole, in sicer arabsko literaturo, logiko, sodno prakso in islamska načela, s Khomeinovimi učitelji in ulemi (teologi in pravniki).
Nadaljeval je svojo versko formacijo v mestih Arak in Qom, kjer je poleg študija o preostalih temah "Ketab al-Mutawwal" (v znanosti o pomenu besed in retorike) dopolnil formativno raven in khārej (najvišjo raven). študija na šitskih seminarjih) sodne prakse in islamskih načel ter izboljšanje tudi v drugih znanstvenih disciplinah.
Hkrati se je posvetil učenju metrike, matematike, astronomije in filozofije, pri čemer je v šestih letih dosegel najvišje ravni teoretičnega in praktičnega misticizma.
On je od leta 1341 (sončna Hegira) začel odprt boj proti monarhiji Pahlavi v Iranu. Takratni režim ga je dvakrat aretiral in drugič je bil izgnan najprej v Turčijo in nato v Irak. Khomeini je preživel petnajst let v izgnanstvu, skoraj eno leto v Turčiji, potem v Iraku in končno nekaj mesecev v Franciji.
Med izgnanstvom je nadaljeval poučevanje, objavljanje knjig s področja teoloških znanosti, spremljanje političnih razmer v Iranu in pošiljanje sporočil in izjav od daleč, vodil muslimane in nasprotnike monarhskega režima.
12 meseca Bahman 1357 (sončna Hegira) se je vrnil v Iran in po zmagi revolucije do smrti je bil duhovni vodnik Islamske republike Iran.
Sistem "velāyat mutlaqa-ye faqih" (pismo: absolutno pravilo jurisconsulta), ki je doktrina versko-politične sodne prakse, ki temelji na šiitskih prepričanjih, je njegova najpomembnejša teorija.
Poleg sodne prakse in islamskih načel je imel tudi poglobljeno znanje o islamski filozofiji in teoretskem misticizmu, bil je avtor publikacij in je veljal za eno od ulem etike.
Vedno je vodil preprosto in asketsko življenje. V obdobju, ko je imel funkcijo "marja" in je prebival v Najafu in tudi v zadnjih desetih letih, ko je bil vodja Islamske republike Iran, je živel v Jamārānu v skromni hiši.
Od njega je ostalo več kot štirideset del o moralnosti, islamski sodni praksi, misticizmu, filozofiji, hadisu, poeziji in komentarjih. Med temi lahko omenimo naslednje:
- Kashf-e Asrār (Razkritje skrivnosti, politično, versko in socialno delo)
- Tahrir al-Wasilah (Izrek o načinih odrešenja, zbirka dveh zvezkov o vprašanjih sodne prakse)
- Chehel Hadith (Štirideset pripovedi o besedah ali dejstvih preroka)
- Velāyat Faqih (pravosodna vlada)
- Jahād-e Akbar (Največji veliki boj)
- Manāsek-e Hajj (Obredi in obredi romanja)
- Adāb-As Salat (Pravila molitve)
- Sir-As Salat (skrivnost molitve)
- Tafsir Sure-ye Hamd (eksegeza sure Hamd)
- Talab va Erādeh (Razprava o načelih, filozofiji in misticizmu)
- Sharh-e Do'āye sahar (opis molitve zore, komentar o priklicih, ki jih je v času ramadana izrekel imah Muhammad Al-Baqir)
- Ketāb ul-Baie (zvezki 5, o deduktivni sodni praksi)
- Ketāb al-Tahāra (zvezki 4, na "tahari", lett: čistost, čiščenje)
- Istiftā'āt (zvezki 3, analiza odloka)
- Resāleh Tauzih al-Masā'il (osnovni priročnik o verski praksi)
- Vasiyyatnāme-si siāsi elāhi (Božanska politična zaveza)
- Sharh-e hadith jonud aqle va jahle (Razlaga hadisa o vrstah inteligence in nevednosti, delo na etiki)
- Sahifa-ye Imām (Sahifaye nur), zvezki 22
- Misbāh al-Hidaya ila 'l-khilāfa wa l'-Wilāya (Sistematična in gosta razprava o glavnih temah gnoze)
- Manāhijul vosool ela elmol-osool (zvezki 2, o terminologiji znanosti o načelih sodne prakse)
- Ta'alighāt-e ala sharh Fasusul-Hekam wa Misbāhal-ons (obrobni komentarji o opisu knjige "Fasusul-Hekam" Sheika Akbarja Muhyyaddina Arabija in knjige "Misbāhal-Ons" (opis knjige Muhammad Qanari "Miftah-al") Qunavi, delo na teroretičnem misticizmu
- -Anvarul-Hedayat fil Taaliqa Alalkefāyat (zvezki 2, na načelih islamske sodne prakse)
- Al-Rasāyel (nastal z nekaterimi razpravami o znanosti o načelih sodne prakse, kot so "al zarar va lāzarār", "estishāb", "ta'ādol" in "tarajih" (merila za izbiro dokazov, kadar so pričevanja protislovna) "ejtihād" (odbitki iz Korana in iz hadisa), "taghlid" (emulacija) in "taqyeh" (prevara).
- Zbirka predavanj, sporočil, intervjujev, zapovedi, dopustov šeriatskega (Sveti zakon) in njegovih pisem je bila najprej objavljena v zvezkih 22 z naslovom "Sahifa-nur" in kasneje v drugo zbirko z naslovom "Sahifaye Imam" in priloženo knjigo. To delo je bilo prevedeno v angleščino.
Veliko njegovih del je bilo prevedenih v različne jezike, med prevedenimi v italijanščino pa lahko omenimo naslednje:
- Islamska vlada ali sodna oblast pravnika
- Prebujajoča zgodba, politična in duhovna biografija imama Homeinija
- Neznani gnostik dvajsetega stoletja, nastanek in dela imama Homeinija
- Največji boj Osvoboditi se zapora ega in se povzpeti k Bogu
- Izbrane pesmi (Gozide-e Ash'àr)
- "-Mesbāh al-Hedayah" Imam Homeinija
Inštitut za zbiranje in objavljanje del Imām Khomeinija v Tehrānu je aktiven na področjih, kot so hramba dokumentov, zbiranje in objavljanje knjig in sorodnih člankov.
Zaradi posebne vloge Imama Khomeinija so o njem ustvarili številna znanstvena, umetniška in multimedijska dela.
Izklopil je 3 januarja 1989. Ta dan v Iranu je uradni praznik. Njegova pogrebna slovesnost, v kateri je sodelovalo okrog 10 milijonov ljudi, je veljala za najbolj natrpano na svetu in vsako leto ob obletnici njegove smrti se v njegovem monumentalnem grobu ob prisotnosti iranskih političnih in verskih osebnosti odvija spomin. in tujih. Njegov mavzolej, ki ga iranci in šiiti zelo spoštujejo, se nahaja v Tehrānu.