Fundacija Bassiri odpira svoja vrata Fabru.
Novo središče, posvečeno sodobni umetnosti, med sugestivnimi griči Umbrije. V soboto, 16. oktobra, je v Fabru v provinci Terni Fundacija Bassiri, ustanovljeno že julija 2020 za upravljanje, ohranjanje in razširjanje dela Bizantinski Bassiri, umetnik, rojen v Teheranu leta 1954, od leta 1975 pa živi in dela v Rimu, Fabru in Teheranu. Bassiri in Nosila Cionini Visani Sem ustanovitelj in predsednik ter podpredsednik in generalni direktor Fundacije. Znanstveno vodenje je bilo zaupano Bruno Corà, ki predseduje tudi znanstvenemu odboru, ki ga je ustanovil Michelle Coudray, predsednik Archivio Jannis Kounellis, Thierry Dufrene, profesor umetnostne zgodovine na univerzi Paris Nanterre, Lars Müller, zaslužni direktor Muzeja umetnosti Bornholm, Nikola Sani, skladatelj in direktor fundacije Chigiana Academy of Music. Za pomoč pri dejavnosti ustanoviteljev je upravni odbor, ki ga sestavljajo Lorenzo Bini Smaghi, Bruno Corà, Gianluca Comin, Elena Di Giovanni, Gohar Homayounpour, Maria Letizia Magaldi, Catia Tomasetti in Rosalba Veltri.
Fundacija ima sedež v industrijski lopi velikosti 4300 kvadratnih metrov, v kateri je tudi njegov atelje in kjer je ob javni otvoritvi 16. oktobra predstavljen cikel velikih del, posvečenih temi »Nevihta«. Program pobud pa se bo razširil tudi na Museo del Duomo v Città della Pieve z razstavo Dimora della Sorte, ki jo je kustosal Bruno Corà. Cerkev, posvečena zavetnikom starodavne vasi v provinci Perugia, je bogata z umetninami iz šestnajstega in sedemnajstega stoletja, kot sta Kristusov krst in Madona v slavi med svetniki, avtorja Perugino.
Neutrudni eksperimentator z materiali, od papier-mâchéja do jekla, od brona do fotografskih elaboratov, Bassiri dela tudi s čarobno poezijo besed. Umetnik je pravzaprav avtor "Magmatske misli", zaporedja pesniških spisov, ki so se kasneje združili v "Manifest magmatske misli". V teh besedilih lahko zasledimo motivacijo Bassirijevega umetniškega raziskovanja, ki je izhajala iz »osvetlitve«, ki je nastala ob pogledu na krater Vezuv, in iz ideje, da je umetniško delo manifestacija kozmične energije. "V Bassirijevi Magmatski misli sta umetnost in celoten proces oblikovanja dela, kot je vulkan in njegova katastrofalna dejavnost, izvor kvalitativne metamorfoze materije," piše Corà. »S preobrazbenim delovanjem, ki ga umetnik vtisne na materiale, ki jih je izbral, tako da so nosilci intenzivnosti in občutljive frekvence njegove domišljije, delo izbruhne v svetlobo in preseneti vsakogar. Umetnost Bizhana Bassirija je htonična, a tudi solarna. "V prvi točki Magmatske misli je zapisano, da je podoba pred znanjem," pojasnjuje Bassiri. »Avtor je ujetnik podob, ki ga predvidevajo, in ne dela nič drugega kot daje vsebino temu nenehnemu in žarečemu dežju. Pomirja me, ko vidim, da ima jedro fuzije od zdaj naprej dom za vedno.
Ambicija Bassiri Foundation je postati aktiven in proaktiven subjekt v sodobni panorami, ki spodbuja vrsto multidisciplinarnih pobud, vključno z umetnostjo, glasbo, gledališčem in literaturo. Spodbujajo se tudi raziskovalne, pedagoške in izobraževalne dejavnosti, z organizacijo umetniških šol in delavnic za otroke in odrasle, v sodelovanju s kulturnimi, znanstvenimi in muzejskimi ustanovami tako v Italiji kot po svetu.
Zlasti cilj fundacije je organizirati letni multidisciplinarni dogodek, na katerem bodo dialogi umetnost, glasba, gledališče in kino. Pozornost na sodobno poezijo in literaturo bo posvečena prek FB Editori, založbe Fundacije pod vodstvom Aldo Iori da bi senzibilizirali javnost, da teh študijskih in raziskovalnih področij ne dojema kot razdeljena in fragmentarna, temveč kot celoto, ki v kontaminaciji z vizualno umetnostjo vodi k vzpostavljanju novih poti in raziskovalnih poti.