Iran se 18. maja spominja pesnika in matematika Khayyama.
MarUmar Khayyam, rojen v Nishapurju, 18 maj 1048, je bil perzijski matematik, astronom, pesnik in filozof.
dobesedno Khayyam pomeni "šotor" in zdi se, da je bil to poklic njegovega očeta, ki je eden najslavnejših matematikov antične Perzije. Vrhovni pesnik in izvrsten matematik je znan bolj po svojih pesmih kot po svojih velikih znanstvenih zaslugah.
Poskusimo odkriti prednosti tega perzijskega znanstvenika, rojenega v Nishapurju v Perziji, zdaj v Iranu, pred več kot devetsto leti, ko je bil Vzhod referenčna točka za umetnike in znanstvenike, v ospredju matematičnih študij. Khayyamova leta so bila leta civilnih in verskih bojev, ki so mu v dolgih obdobjih življenja neizogibno preprečevali, da bi se posvetil študiju s potrebno vedrino, kar ga je pripeljalo do pesimizma, ki ga najdemo tudi v njegovih pesmih. On sam v uvodu svoje najpomembnejše knjige o matematiki pripoveduje o svojih težavah, Razprava o dokazu problemov algebre:
Med njegovimi najpomembnejšimi znanstvenimi deli se spominjamo zbiranja natančnih astronomskih tabel in njegovega prispevka k reformi koledarja iz leta 1079, koledarja, ki je boljši od julijanskega in skoraj tako natančen kot gregorijanski koledar. Presenečeni smo nad natančnostjo, s katero mu je uspelo izračunati dolžino leta: 365,24219858156 dni.
Khayyamu je uspelo rešiti kubične enačbe s stožčastimi prerezi in ugotoviti, da jih ni mogoče rešiti samo z ravnilom in šestilom, kar je bilo dokazano šele 750 let pozneje. Poleg tega v svojem Treatise on the demonstration of algebra problems predstavlja popolno klasifikacijo teh enačb. Še ena njegova pomemben rezultat, tudi na tem področju, je priznanje, da imajo kubiki lahko več kot eno rešitev, vendar se zdi, da ni odkril, da imajo lahko tri rešitve. Šele Tartaglia in drugi matematiki iz šestnajstega stoletja bodo prišli do popolne teorije enačb tretje stopnje.