ČEVLJENJE (MONOTEIZEM)

Skozi zgodovino so na področju teologije in filozofije različnih religij ponujali različne argumente in razlage, da bi našli ali prikazali enotnost in edinstvenost Boga, razumljenega kot vrhovno, vsemogočno in vsevedno transcendentno načelo, vzrok vseh resničnost, edinstvena in izključna, onkraj časa, ki je ustvaril vesolje in človeštvo, vsevedno in vsemogočno, netelesno, večno, ki vodi svet s svojo zasnovo, ki s svojim Zakonom ureja stvari (ki človek mora uresničiti z vzpostavljanjem dobrega in pravičnosti), na katerega se ob koncu časa odzove in ki zahteva izključno in popolno zavzetost in predanost.

Po islamu je svet manifestacija Boga v sebi, kot je navedel a hadith:

"To je bil skriti zaklad, želel ga je poznati in ustvariti svet".
Islamska gnoza v istem smislu primerja vesolje z množico ogledal, v katerih se Bog razmišlja v več oblikah, ki odražajo njegovo sevanje na različnih ravneh.

Izraz tawhid (monoteizem) z leksikalnega vidika pomeni "enotnost", "edinstvenost", in četudi se v različnih vedah (filozofija, teologija, etika itd.) uporablja z različnimi pomeni, gre pravzaprav za "različne oblike ali ravni oz. enotnosti «, ki se v njih preučuje in analizira.

Po islamskem nauku je dr. tawhid najprej pomeni, da obstaja samo en univerzalni red in vsi pojavi so med seboj povezani in učinkoviti ter hkrati potrebujejo drug drugega. Z drugimi besedami, vesoljem vlada en sam red in je učinek prvega vzroka, in sicer Boga. Vsi entiteti, učinki in pojavi temeljijo na Prvem vzroku in ga vzpostavljajo, saj je edini Bog edini podeliti obstoj (illah mufida lil-wujud).


Tawheed zato pomeni v prvi vrsti verovanje v Božjo enotnost in edinstvenost z zanikanjem množice neodvisnih in ločenih božanstev v njihovem življenju.

Drugič, tawhid pomeni verjeti, da Božje bistvo ni sestavljeno iz resničnih ali potencialnih delov, kar pomeni, da ga običajno razumemo skozi "negativne lastnosti" (al-sifat al salbiyyah). Obstajata dve razlagi enotnosti bistva, torej edinstvenost (Božja esenca je preprosta in ne priznava nobene oblike večplastičnosti in kombinacije) e enotnost (Božja esenca je edinstvena in neprimerljiva in ni takega, da bi bili enaki ali podobni).

V islamskem nauku šiitske šole je dr. tawhid pomeni tudi verovanje v enotnost atributov bistva z bistvom samega Boga (tawhid al-sifati) - za katere se atributi ne štejejo za "dodane" bistvu in se vsak posamezen bistveni atribut ne razlikuje od ostalih +. Atributi so razdeljeni na atributi bistva e akcijski atributi.+ Atributi bistva so tisti, ki jih ima Bog neodvisno od drugih živih bitij (življenje, znanje, moč itd.) +, Medtem ko so atributi delovanja tisti, ki se razložijo s pomočjo drugih živih bitij ( preživljanje, ustvarjanje itd.). + V Koranu so bili mnogi atributi, ki se nanašajo na Boga, ki izražajo (Modrost, Življenje, večnost itd.) In so poročani kot "Božja imena", od katerih vsak označuje značilnost, ki obstaja v Bogu.

+     Tawheed pomeni tudi "enotnost božanskih dejanj", to je, da je Bog v svojih dejanjih samozadosten in ne potrebuje nobene druge entitete, in vsako bitje, vsako dejanje, vsako gibanje v vesolju temelji na Božji esenci. Bog je edini ustvarjalec vesolja in obstoj bitja tega sveta je odvisen od Boga (so "obstoječi možni"), kot so v svojih gibanjih in njihovih dejanjih. + So božji pojavi , za katere je tudi Bog svoja dejanja zamislil kot prvi vzrok vseh vzrokov, ki izvirajo iz vseh načel. Bog je edini kustos, skrbnik in podpornik obstoječega reda

      Tawheed pomeni tudi, da stvarstvo ni neodvisno od Boga, zato vplivi in ​​učinki, ki jih povzročajo ustvarjene entitete, potekajo z Božjim dovoljenjem in zahvaljujoč njegovi energiji in moči. Z drugimi besedami, samo Božje bistvo lahko vpliva in deluje neodvisno, torej brez pomoči ali prisile druge entitete.

Iz vsega tega pojmovanja izhaja, da si nihče in nihče drug, razen Boga, ne zasluži čaščenja (kot "božanskost" - Uluhiyyah - je nujni pogoj, da bi bil Gospod in Stvarnik), da nobeno bitje ni vredno oboževanja in podrejanja razen Boga + in da mora biti človek - v svojih dejanjih, svojih težnjah in življenju na splošno - zaupajte in upite ter se popolnoma zanesite samo na Boga in samo Boga prosite za podporo, pomoč in usmiljenje. "Poglejte, "Alahovi prijatelji se ne bodo bali, niti ne bodo žalovali"(Koran, sura Yunus, 62).

Pravzaprav vsak musliman v svojih molitvah vsaj desetkrat na dan izpove ta verz: "Samo vas obožujemo in samo vas prosimo za pomoč"(Koran, sura al Fatiha).

 

Priporočena bibliografija v italijanskem jeziku:

delež